Profesor od zunaj
Glasbena in pedagoška dejavnost Danijela Danila Gruma na Korčuli in Pelješcu v tridesetih letih 20. stoletja
Ključne besede:
Danijel Danilo Grum, glasbena pedagogika, Žrnovo, Korčula, Janjina, PelješacPovzetek
Leta 2016 je bila v Arhivskem zbirnem centru Korčula- Lastovo (Žrnovo, Hrvaška) postavljena razstava, ki prikazuje družbena gibanja v Žrnovem na otoku Korčuli do sredine 20. stoletja. V tem delu razstave je bil še posebej izpostavljen primer angažiranosti slovenskega glasbenega pedagoga v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Kasnejša analiza virov in literature je pokazala, da je šlo za Slovenca Danijela Danila Gruma, sina organista in skladatelja Antona Gruma. Besedilo predstavlja pot do identifikacije neznanega glasbenega pedagoga, podaja njegove osnovne biografske podatke in opiše njegovo delovanje na Pelješcu in Korčuli na predvečer druge svetovne vojne. Zaključne misli so povezane s pomenom Grumove zapuščine.
Literatura
Arhivsko gradivo
Arhiv Župnog ureda Žrnovo – Kronika župe.
Privatna arhivska zbirka Dobrile Curać Fedelice, Slavke Šegedin in Dunje Murtić roj. Jeričević (Žrnovo na Korčuli).
Informatorji
Tereza Curać Škajko (Žrnovo, roj. 1928)
Dobrila Curać Fedelica (Žrnovo 1927-2018)
Vid Marcen (Celje, 1945)
Slavka Šegedin (Žrnovo, 1926)
Spletni viri
„Stare fotografije Janjine” (http://www.janjina.croatia1.com/old-image-hr.htm/; https://www.facebook.com/janjina/photos/).
Slovenski biografski leksikon (http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi218978/).
Glasbena šola Murska Sobota (http://www.g-sola.ms.edus.si/).
Gimnazija Celje – Center (http://www.gcc.si/o-soli/).
Literatura
Arnol Neža, Kiker Alisa in Kragl Iza, „Mag. Vid Marcen – osebnost mojega kraja,” Celje 2012, str. 13. (https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201203306.pdf).
Didović, Vinko: Tamburaški zborovi u Žrnovu u periodu između dva svjetska rata. Bašćinski glasi 11, 2015, št. 1, str. 297-316.
Didović, Vinko & Barčot, Tonko: Mratin u središtu, iznad i izvan. Na pridiku i poduku (katalog razstave), Državni arhiv v Dubrovniku, 2016.
Grum, Daniel: Dopisi – Vrhnika. Cerkveni glasbenik 50, 1927, št. 9/10, str. 186.
Kraljević, Marija: O boravku i djelovanju oca Bernardina Sokola na Badiji i nižoj franjevačkoj klasičnoj gimnaziji s pravom javnosti. Godišnjak grada Korčule 2000, str. 191-202.
Križnar, Franc: Župnik in glasbenik Don Kosto Sel/j/ak. Loški razgledi 2004, št. 51, str. 207-248.
Lasić, Stanko: Svećenici koji su djelovali u Dubrovačkoj biskupiji u zadnja dva stoljeća. Naša Gospa, 2009, št. 40, str. 50-66.
Selak, Kosto: Glazbeni tečaj v Kuni, 25. 8. 1938. Sveta Cecilija 1938, št. 5, str. 154-155.
Selak, Kosto: Janjina na Pelješcu, 15. 11. 1938. Sveta Cecilija 1938, št. 6, str. 187.
Selak, Kosto: Janjina na Pelješcu, 6. 11. 1939. Sveta Cecilija 1939, št. 4-5, str. 107-108.
Sokol, Bernardin: Naši dopisi – Badija. Sveta Cecilija, 1. 1. 1936, št. 1, str. 22-23.
Tomc, Matija: Kraljici milosti. Cerkveni glasbenik 60, 1937, št. 7-8, str. 96-97.
Trobina, Stanko: Slovenski cerkveni skladatelji. Maribor, 1972.
Venier, Matej: Simfonični orkester RTV Slovenija – 50 let. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.
Naš Radio-orkester. Radio Ljubljana 5, 1933, št. 47, str. 3-4.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Tonko Barčot, Vinko Didović, Franc Križnar
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
