Goldensteinovo delovanje na gledališkem področju
Ključne besede:
Franz Kurz zu Thurn und Goldenstein, gledališke scenografije, Stanovsko gledališče v Ljubljani, »žive slike«Povzetek
Slikar Franz Kurz zu Thurn und Goldenstein (1807– 1878) je v Ljubljani deloval v letih 1834 do 1867. Uveljavil se je kot cerkveni slikar in avtor gledaliških dekoracij za Stanovsko gledališče, gledališče v Mahrovi trgovski šoli in gledališče v Alojzijevišču. Goldensteinove scenografije se niso ohranile. Nekatere izmed njih poznamo po zaslugi osnutkov, ki jih hrani Muzej Joanneum v Gradcu (Neue Galerie Graz – Universalmuseum Joanneum). Prispevek obravnava Goldensteinove scenografije in druga gledališka dela na podlagi časopisnih poročil o posameznih predstavah. Goldenstein je zasnoval tudi več t. i. »živih slik«, med katerimi so najbolj znane štiri »žive slike« za »Prešernovo bésedo« 2. decembra 1865 v Stanovskem gledališču v Ljubljani. Leta 1867 se je preselil v Gradec, kjer je leta 1877 izdelal zaveso za zasebno gledališče v Beli cerkvi (Temesvar).
Literatura
»Bekantmachung«. Amtsblatt zur Laibacher Zeitung, 9. 10. 1834, št. 121, str. 938.
»Die Grotte des heiligen Maximus«. Laibacher Zeitung, 29. 3. 1842, št. 26, str. 175.
»Theater-Nachricht«. Anhang zur Laibacher Zeitung, 2. 12. 1843, št. 96, str. 684.
Kordeš, Leopold. »Vertrauensvoller Aufruf an die beidere slovenische Nation zur Realisirung eines echt nationellen Unternehmens«. Amtsblatt zur Laibacher Zeitung, 28. 1. 1850, št. 23, str. 112; 30. 1. 1850, št. 25, brez pag.; 1. 2. 1850, št. 27, str. 50.
Kordeš, Leopold. »Noch etwas Näheres in Bezug des zu gründenden slovenischen Nationaltheaters«. Laibacher Zeitung, 11. 2. 1850, št. 34, str. 166.
»Iz Ljubljane«. Novice, 25. 12. 1852, št. 103, str. 412.
-a-, »Iz Ljubljane«. Zgodnja Danica, 10. 2. 1864, št. 5, str. 36.
»Sv. Štefana večer«. Zgodnja Danica, 1. 1. 1865, št. 1, str. 4–5.
»Katholischen Gesellenverein (Christbaumfeier)«. Triglav, 10. 1. 1865, št. 3, str. 10.
»Unser akademische Maler …«. Triglav, 1. 9. 1865, št. 70, str. 292.
»Morgen Mittwoch …«. Triglav, 7. 11. 1865, št. 89, str. 368.
»Danes zvečer je …«. Novice, 8. 11. 1865, št. 45, str. 370.
»Das große Concert«. Triglav, 21. 11. 1865, št. 93, str. 382–383.
»V nedeljo se je odprla otročja bolnišnica na Poljanah«. Novice, 22. 11. 1865, št. 47, str. 386.
»V saboto napravi nam za domačo stvar …«. Novice, 29. 11. 1865, št. 48, str. 394.
»Theater«. Laibacher Zeitung, 4. 12. 1865, št. 278, str. 1113.
»Slovesna igra na spomin rojstnega dneva našega Prešerna«. Novice, 6. 12. 1865, št. 49, str. 402.
Z., »Iz Ljubljane«. Zgodnja Danica, 2. 1. 1866, št. 2, str. 11.
»Theater«. Laibacher Zeitung, 20. 1. 1867, št. 17, str. 107.
pl. Radics, Peter. »Umételjnost in umételjna obrtnost Slovencev«. Letopis Matice slovenske za leto 1880, Ljubljana 1880.
Kurz zu Thurn und Goldenstein, Ludwig Viktor. »Der akademische Maler Franz Seraph Ritter von Kurz zu Thurn und Goldenstein (1807–1878)«, Kunsthistorische Studien, Jahrbuch für 1907, Gradec 1908, str. 67–76.
Schmid, Walter. »Aus alt Laibach«. Carniola / Zeitschrift für Heimatkunde, letn. 1, 1909, št. 3/4.
Radics, Peter. Die Entwickelung des deutschen Bühnenwesens in Laibach, Ljubljana: samozaložba, 1912.
Prijatelj, Ivan. »Iz življenja kranjskega literata«. Veda, letn. 3, 1912, št. 1, str. 68–77, št. 3, str. 293–304, št. 5, str. 492–502, št. 6, str. 596–607.
Franke, Ivan. »Spomini Ivana Franketa (Zapisal Stanko Vurnik – Ljubljana)«. Zbornik za umetnostno zgodovino, letn. 3, 1923, št. 1/2.
Steska, Viktor. Slovenska umetnost, I. del, Slikarstvo, Družba sv. Mohorja, Prevalje 1927.
Kidrič, France. »Penn, Franc Henrik«. Slovenski biografski leksikon, 6. zvezek, Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1935.
Dobida, Karel. »Komaj nekaj let …«, Mladika, letn. 17, 1936, št. 1.
Jakopič, Rihard. »Epilog k jubilejni umetniški razstavi« (katalog Umetniške razstave 80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem), 1908, po: Rihard Jakopič v besedi, Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1947.
Cevc, Emilijan. »Slikar Štefan Dolinar«. Loški razgledi, letn. 6, 1959.
Zupan, France. Gore v besedi, podobi, glasbi: Slovenska planinska bibliografija, Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 1965.
Marin, Marko. O pristnosti portretov Franceta Prešerna. Ljubljana: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 1969.
Marin, Marko. Franz Seraph Ritter von Kurz zu Thurn und Goldenstein / Njegov pomen za slovensko umetnostno zgodovino med leti 1835–1867 (tipkopis doktorske disertacije), Ljubljana 1971.
Komelj, Ivan. Slovenski kraji in naselja v preteklosti od 17. do konca 19. stoletja (katalog razstave), Ljubljana: Narodna galerija, 1978.
Žigon, Andreja. »Različni vidiki nazarenske umetnosti v teku 19. stoletja«, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. XX, letn. 20, 1984.
Marin, Marko. »Novosti k pesnikovi ikonografiji / Ob stoenaindevetdesetletnici rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna«, Gorenjski glas (priloga Snovanja), 1991, št. 31, str. 12.
Der Traum vom Glück / Die Kunst des Historismus in Europa, 2. del (katalog razstave v Künstlerhaus Wien in Akademie der bildenden Künste), Dunaj, 1996/1997.
Schmidt Snoj, Malvina. »Začetki gledališke scenografije«. Slovenska kronika XIX. Stoletja 1861·1883, Ljubljana: Nova revija, 2003.
Kermavnar, Simona. »Goldensteinova, Kastnerjeva in Jebačinova dela v prezbiteriju župnijske cerkve sv. Marjete v Planini pri Rakeku«. Umetnostna kronika 25, 2009.
Vevar, Štefan. »Mejniki v razvoju Dramatičnega društva v Ljubljani (1867–1918)«. Začetki in dosežki slovenskega gledališča moderne dobe: Ob 150-letnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani, Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta, Letnik 54, št. 95, Ljubljana 2017.
Kocjančič, Ana. Prostor v prostoru: Scenografija na Slovenskem od 17. stoletja do leta 1991, I. del, Ljubljana: Slovenski gledališki inštitut, 2018.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Damir Globočnik
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
